Enrofloksacin – metaanaliza učinkovitosti zdravljenja obolenj pri domačih živalih

Metaanaliza raziskovalcem omogoča združitev rezultatov in dognanj več študij. Za pregled smo izbrali 110 študij o zdravstvenem varstvu prašičev, 67 o prežvekovalcih in 60 o perutnini, skupno 237 študij. Pregledali in ovrednotili smo učinkovitost zdravljenja z enrofloksacinom in občutljivost in vitro bakterij za enrofloksacin. V sistematičnem pregledu smo lahko primerjali učinkovitost enrofloksacina in drugih protimikrobnih zdravil. Naredili smo 19 metaanaliz, v 7 primerih pa smo izračunali posamezno velikost učinka za določen parameter. Iz rezultatov je razvidno, da je enrofloksacin zelo učinkovit v zdravljenju okužb dihal pri vseh domačih živalih (P < 0,01). Prav tako je zelo učinkovit v zdravljenju vseh okužb s kolibakterijo in salmonelami pri prašičih in perutnini (P < 0,001), medtem ko bi bilo treba glede zdravljenja kolibaciloze pri govedu opraviti dodatne klinične študije, prav tako glede zdravljenja salmoneloze. Ob upoštevanju vseh izsledkov se je enrofloksacin pokazal kot učinkovit v zdravljenju mikoplazmoz pri perutnini in prašičih, pri govedu pa bi bile potrebne še dodatne raziskave. Da je dajanje enrofloksacina učinkovito, smo z metaanalizo pri perutnini ugotovili za pasterelozo pri puranih ter kužno korico, stafilokokozo in okužbo z R. anatipestifer pri racah (P < 0,001). Pri prašičih je bilo zdravljenje v poskusni skupini značilno učinkovitejše kot v kontrolni, in sicer pri sindromu MMA (P = 0,002), okužbi urinarnega trakta (P < 0,05) in okužbi s streptokoki (P = 0,045). Pri Glässerjevi bolezni razlike niso bile značilne (P = 0,25), a je povzročitelj (H. parasuis, n = 124) v 100 % primerov občutljiv za enrofloksacin. Pri sajavosti pujskov se je pokazalo, da je S. hyicus in vitro izredno občutljiva za enrofloksacin (98,3 %, n = 744). Da bi odgovorili na vsa vprašanja o mastitisu pri govedu, bi morali opraviti eno ali več študij, v katerih bi uporabili enrofloksacin, saj naši izsledki kažejo, da ni učinkovitejši od zdravil v kontrolni  ali primerjalni skupini (P = 0,79). Rezultati o občutljivosti povzročiteljev mastitisa za enrofloksacin in vitro pa so dobri. Tudi za zdravljenje endometritisa pri govedu bi morali narediti še kakšen klinični poskus, saj razlike med poskusno in kontrolno skupino niso bile značilno različne (P = 0,49), čeprav so bili rezultati v korist zdravljenja z enrofloksacinom.

Metaanaliza glede učinkovitosti enrofloksacina je pokazala, da je nedvomno učinkovit pri okužbah dihal pri prašičih, perutnini in govedu, pri okužbah z E. coli, salmonelozi in mikoplazmozi pri prašičih in perutnini, pri sindromu MMA, okužbah sečil in streptokoknih okužbah pri prašičih, pri pasterelozi pri puranih, kužni korici in stafilokokozi pri perutnini ter pri okužbi z R. anatipestifer pri racah. Neznačilne prednosti enrofloksacina pred zdravili v kontrolni ali primerjalni skupini pa so bile pri zdravljenju Glässerjeve bolezni pri prašičih, endometritisa pri govedu in mikoplazemske pljučnice pri kozah.Glede okužb z E. coli, salmoneloze in mikoplazmoze pri govedu bi bilo treba opraviti kakovostne študije. Dodatne študije bi bile potrebne tudi za razrešitev vseh protislovij v zdravljenju mastitisa z enrofloksacinom.

Delo je bilo opravljeno na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in v Krki, d. d., Novo mesto. Povzetek objavljen v Slovenski veterinarski zbornik, 2004, vol. 41, no. 2, str. 104–106.