Povišan holesterol mora sprožiti alarm

Ateroskleroza je vodilna srčno-žilna bolezen, vodilni dejavnik tveganja zanjo pa je LDL-holesterol. Zato moramo z ustreznim zdravljenjem vse te povezave ukiniti, upočasniti, ustaviti.

Kako nizek pa je lahko holesterol? Nekateri so prepričani, da je kljub vsemu nujno potreben za tvorbo celičnih struktur in hormonsko ravnovesje, na primer. Vse stroke ne podpirajo konkretnega znižanja …

Včasih smo kot najnižjo vrednost navajali tisto, ki jo imajo novorojenčki. Pri LDL-holesterolu je to 1 mmol/l, saj je stroka verjela, da ne bo škodila nikomur, če ne škodi najmanjšim in najranljivejšim. Danes vemo, da za LDL-holesterol ni vrednosti, pod katero bi se začelo tveganje za zdravje zopet večati. Holesterol je biološka molekula, ki jo naše telo potrebuje za normalno delovanje celičnih membran, LDL-holesterol pa je neke vrste ‘presnovna smet’. Posamezniki z genskimi mutacijami, ki so brez LDL-holesterola, povsem normalno živijo, brez kakršnih koli zdravstvenih zapletov, predvsem pa nimajo srčno-žilnih bolezni. Ko govorimo o LDL-holesterolu, torej ni spodnje meje.

Statini, zdravila za zniževanje vrednosti holesterola, so že nekaj časa žrtev precejšnje negativne kampanje, o njih se piše zelo enostransko. Kako ta zdravila vidite v svoji praksi?

Imamo veliko dokazov iz kliničnih raziskav, pa tudi iz lastne prakse vemo, da so statini zdravila, ki znižujejo holesterol in s tem zmanjšajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap pri obeh spolih, v vseh starostnih skupinah. Ta zdravila so bila predmet ogromnega števila raziskav, ki kažejo, da njihova učinkovitost daleč presega možne neželene učinke. Razumem pa paciente, da imajo zadržke, saj jemljejo tablete, da bi znižali nekaj, za kar sploh ne čutijo simptomov. Ves čas jim zato poskušamo razložiti, kakšne so koristi. Negativne kampanje nas pri tem ovirajo, zato se moramo zelo potruditi, da jim dajemo uravnotežene informacije. Toda o zavračanju ne moremo govoriti vsepovprek, večina pacientov je opolnomočenih in osveščenih. Dejstvo je, da tablet nihče ne jemlje rad, je pa po drugi strani res, da si ljudje še manj želijo možganske kapi, srčnega infarkta ali kakšnega drugega zapleta. Zanimiva je tudi danska raziskava, pri kateri so analizirali, kaj se zgodi, ko v javnost pride informacija, ki je negativno nastrojena proti statinom. Pokazalo se je, da v takšnem primeru kar sedem odstotkov pacientov opusti zdravljenje, pri teh pa tveganje za infarkt naraste kar za 30 odstotkov. To je za nas zelo alarmantno. Uravnotežene informacije lahko prav omenjenim sedmim odstotkom pacientov povrnejo zaupanje. Vedeti moramo, da je opuščanje zdravljenja povezano s štirikratnim povečanjem tveganja za možgansko kap ter dva- do trikratnim tveganjem za srčni infarkt.

Nakateri ljudje, zlasti tisti, ki prisegajo na domnevno naravno zdravljenje, se zatekajo k raznim alternativnim pripravkom. Zavajajoča ponudba ’čudežnih tablet’ v prosti prodaji, ki naj bi ‘čez noč’ uredile raven holesterola je velika. Kaj menite o njih?

‘Čudežnih tabletk’ ni. Vsaka stvar, ki ima želene učinke, ima na drugi strani tudi neželene in jih je treba spremljati. Pred leti bi za določene pripravke, konkretno za pripravek iz rdečega kvašenega riža, rekel ’ja’, saj vsebuje učinkovino, ki znižuje LDL-holesterol in deluje identično kot statini, zdaj pa vemo, da nimamo nobenega pregleda nad koncentracijami učinkovine in možnimi kontaminantih v preparatih … Takšen pripravek v prosti prodaji se zato ne more primerjati z zdravilom, ki nastaja nadzorovano, v medicinskem okolju. Pacientom, ob priporočilih o uravnoteženi prehrani, zdravem življenjskem slogu z veliko gibanja, svetujem, naj raje ne jemljejo nič, kot da bi segli po takem pripravku. Takšnih stvari pač strokovno ne morem podpreti, saj so lahko celo nevarne. Tudi Evropska komisija je izdala opozorilo, da ni ustrezne kakovostne kontrole nad temi pripravki. In nenazadnje, prepričan sem, da imamo vendarle zdravstveni sistem, ki potrebna zdravila vsakomur omogoča na breme zdravstvene zavarovalnice. Nobenega smisla ni, da si pacienti oškodujejo žep še z dodatnimi pripravki, ki niso poceni. Govorim o približno 30 do 60 evrih na mesec. Bolje bi bilo, če bi ta denar investirali v program telesne vadbe ali v kakšno drugo stvar, ki je dokazano učinkovita.