Nespecifična bolečina v križu

Kljub velikemu napredku pri razumevanju mehanizmov, ki povzročijo nastanek bolečine, ostaja bolečina velik in slabo obvladan problem. Zlasti kronična bolečina je veliko breme tako za družbo kot za posameznike, ki jim greni življenje.

Raziskava o pojavnosti kronične bolečine v Sloveniji, ki smo jo v Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine (SZZB) naredili leta 2019, je pokazala, da je prevalenca kronične bolečine pri nas 22-odstotna, ta odstotek pa se s starostjo spreminja in znaša v starostni skupini od 40 do 49 let 18,5 %, v starostni skupini od 50 do 59 let pa se dvigne na 25,3 %. Te številke nam povedo, da bolečina še zdaleč ni samo problem starejših, ampak pogosto prizadene tudi delovno aktivno populacijo. Ena od posledic za družbo je velika odsotnost z dela. Med bolniki s kronično bolečino jih je bilo do 3 mesece z dela odsotnih 31 %, več kot 3 mesece pa 11 %. V raziskavi je kar 63 % anketirancev navajalo bolečino v križu, kar jo postavlja na prvo mesto. Kadar govorimo o bolečini v križu, največkrat mislimo na bolečino v predelu ledvene hrbtenice ali bolečino, ki se širi v spodnjo okončino (radikulopatija). V veliki večini primerov gre za nespecifično bolečino, saj natančnega vzroka zanjo ne najdemo. Pri 85 do 90 % težave v nekaj dneh ali tednih same izginejo. Redko so znak resnejšega obolenja hrbtenice, ki bolnika ogroža, lahko so tudi posledica dogajanja v bližnjih organih (prenesena bolečina). Ob utemeljenem sumu, da gre za takšno dogajanje, je potrebna poglobljena diagnostična obdelava, zdravljenje naj bo vzročno. Kadar gre za nespecifično bolečino v ledveni hrbtenici, v začetni fazi ni potrebna nobena terapija. Bolnika je treba izobraževati, ga vzpodbujati, da ne obleži v postelji, da ostane aktiven, hodi v službo, lahko si pomaga sam z enostavnimi metodami, kot je masaža ali uporaba toplote. Če ne pride do hitrega izboljšanja, večina smernic svetuje uvedbo nemedikamentozne terapije (specifične vaje za hrbtenico, manualna terapija, akupunktura itd.). Če je bolečina kljub nemedikamentozni terapiji še vedno prisotna, lahko bolnik začne jemati enostavne analgetike. Paracetamol po novejših raziskavah ni bolj učinkovit od placeba, zato se ne priporoča. Večina smernic priporoča jemanje nesteroidnih antirevmatikov, nekatere tudi metamizol in centralno delujoče mišične relaksante. Kadar tudi to ni dovolj učinkovito, lahko bolniku predpišemo šibke opioide, same ali skupaj s paracetamolom, medtem ko moramo biti pri uvedbi močnih opioidov zelo previdni, večina smernic jih namreč ne priporoča. Prav tako se pri nespecifični bolečini ne priporočajo invazivni ali celo kirurški posegi.

Izsledki raziskave o pojavnosti kronične bolečine v Sloveniji v letu 2019

• Zaradi kronične bolečine trpi kar 22 % odraslih Slovencev.
• Med Slovenci je najpogostejša kronična bolečina v križu in hrbtenici.
• Kar 54 % bolnikov s kronično bolečino opiše svojo bolečino kot močno (ocena po VAL 7–10).
• Kronična bolečina je pogostejša je pri ženskah in manj izobraženih ljudeh.

Literatura: Požlep G, Škvarč Krčevski N, Golež Pekle A et al. Kronična bolečina v Sloveniji. Ljubljana: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2020