Epidemiološka raziskava na bolnikih s shizofrenijo in shizoafektivno motnjo, zdravljenih s paliperidonom v klinični praksi

V epidemiološki raziskavi smo se osredotočili na pregled demografskih podatkov o bolnikih s shizofrenijo in shizoafektivno motnjo, ki so primerni za zdravljenje s paliperidonom, na fazo bolezni in glavne simptome, psihosocialno funkcioniranje, režim zdravljenja ter razloge za izbiro paliperidona. Poleg tega smo ovrednotili vpliv pandemije covida-19 na primarno zdravljenje.

Metode

Opazovalna multicentrična epidemiološka raziskava, ki je vključevala 207 bolnikov s shizofrenijo ali shizoafektivno motnjo, pri katerih je bilo indicirano zdravljenje s paliperidonom v skladu z redno klinično prakso in povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Izveden je bil enkraten zajem podatkov. V statistično analizo je bilo vključenih 194 bolnikov, saj za 13 bolnikov zbrani podatki niso bili popolni.

Rezultati

Ob vključitvi v raziskavo je imelo 143 bolnikov diagnozo shizofrenija, 51 pa diagnozo shizoafektivna motnja. 58 % vseh bolnikov je bilo samskih, 29 % jih je bilo zaposlenih, 21 % jih je imelo samomorilna nagnjenja, 16 % jih je zlorabljalo psihoaktivne snovi. Bolniki so slabše psihosocialno funkcionirali: zmerno do resno zmanjšano funkcioniranje oziroma nezmožnost funkcioniranja je bila prisotna pri 67 % bolnikov s shizofrenijo in 65 % bolnikov s shizoafektivno motnjo. 50 % bolnikov s shizofrenijo in 64 % bolnikov s shizoafektivno motnjo se je zdravilo s kombinacijo antipsihotikov. 19 % bolnikov je imelo sočasno prisotne tudi druge duševne motnje. V zadnjem letu se je predhodno farmakološko zdravilo 80 % bolnikov, 62 % jih ni doseglo remisije. Najpogostejši razlogi za ukinitev predhodnega farmakološkega zdravljenja so bili neučinkovitost, slabo sodelovanje bolnika in slabo psihosocialno funkcioniranje. Najpogostejši razlogi za uvedbo paliperidona so bili pričakovano izboljšanje pozitivnih simptomov, neučinkovitost predhodnega zdravljenja in pričakovan ugoden vpliv na psihosocialno funkcioniranje bolnika.

Zaključek

Rezultati raziskave kažejo, da je kakovost življenja bolnikov s shizofrenijo in shizoafektivno motnjo zmanjšana. Več kot 60 % bolnikov je imelo vsaj zmerno zmanjšano psihosocialno funkcioniranje, le manjši delež bolnikov je bil zaposlen ali v zakonski zvezi. Zdravili so se večinoma s kombinacijo več antipsihotikov. Najpogostejši razlogi za uvedbo paliperidona v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem so bili pričakovano izboljšanje pozitivnih simptomov, neučinkovitost predhodnega zdravljenja in pričakovan ugoden vpliv na psihosocialno funkcioniranje bolnika.