Benigno povečanje prostate in simptomi spodnjih sečil

Simptomi spodnjih sečil (SSS) so pogosti, moteči in zelo vplivajo na kakovost življenja. S starostjo se njihova incidenca povečuje, v daljšem obdobju se pri večini bolnikov tudi poslabšujejo. Zaradi benignega povečanja prostate (BPP) ima zmerne do hude SSS več kot tretjina moških, starejših od 50 let, in 50 % moških, starejših od 60 let.

V preteklih letih so bili SSS pri starejših bolnikih največkrat povezani z obstrukcijo vratu sečnega mehurja, ki smo jo pripisali BPP. V zadnjem desetletju pa so se dognanja o povezavi med prostato in patogenezo SSS spremenila. Zadnje raziskave namreč kažejo, da vzrok za te simptome pogosto ni prostata, ampak tudi disfunkcija sečnega mehurja, kamor uvrščamo prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) in premajhno aktivnost detruzorja. Druge strukturne ali funkcionalne nepravilnosti sečil in okolnega tkiva so še kamen v sečnem mehurju, tumor sečnika, rak prostate, zožitev spodnjih sečil, vnetje prostate ali sečnega mehurja, nokturija in drugo. Vse te vzroke je treba izključiti, preden predpišemo ustrezno zdravljenje. Bolezni prostate lahko povzročajo nemalo skrbi, vendar je treba vedeti, da BPP ni rak prostate. Tudi če stanja ne zdravimo, se rak nikoli ne razvije. Tako BPP kot rak pa se lahko razvijeta s starostjo, tudi oba hkrati.

Prostata z leti raste in je najpogostejši vzrok SSS. Vzroki za rast niso povsem jasni, najverjetneje gre za kombinacijo. Glavno vlogo igra hormonsko neravnovesje v stromalnih in epitelnih celicah prostate, zaradi česar se poveča celična proliferacija. Dodatni dejavniki tveganja so še družinska obremenjenost, debelost, čezmerno uživanje živalskih maščob, sladkorna bolezen tipa 2, premajhna telesna dejavnost in motnja erekcije. Zvišan tlak detruzorja pri uriniranju vodi v zadebelitev stene sečnega mehurja (zadebelitev gladkih mišic, proliferacija kolagena idr.). Če obstrukcije ne odpravimo, se tkivo sečnega mehurja ireverzibilno prilagodi. Mišična vlakna se razvlečejo (trabekulacija), nastanejo psevdodivertikli in divertikli. Sečni mehur ni več popolnoma funkcionalen, kar vodi do zastankov po odvajanju. Zastali seč je dejavnik tveganja za nastanek kamnov v sečnem mehurju in za ponavljajoče se vnetje sečil. Trajno zvišan tlak v sečnem mehurju vpliva tudi na zgornja sečila, saj se lahko razširi votli sistem (hidroureteronefroza) in poslabša ledvično delovanje. Povečana prostata stiska vene v okolici ter pod sluznico vratu mehurja in prostatične sečnice. Submukozne žilne varice so zelo krhke in lahko spontano zakrvavijo (hematurija).

Pri bolnikih s SSS osnovno diagnostiko opravi specialist družinske medicine.

Preiskave, ki jih naredi specialist družinske medicine

• anamneza
• mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje SSS (IPSS)
• digitorektalni pregled
• seč, kreatinin
• merjenje za prostato specifičnega antigena (PSA), če diagnoza PCa spremeni način obravnave
• ultrazvok sečil z oceno zastanka seča po odvajanju
• dnevnik uriniranja (za diagnozo nočne poliurije)

Te preiskave so pogoj za postavitev diagnoze SSS zaradi benigne prostatične obstrukcije. Če z njimi ne pojasnimo vzrokov težav ali se težave kljub zdravljenju ne zmanjšajo, naj bolnik opravi dodatne preiskave pri urologu. Razlogi za napotitev k urologu so sumljiv digitorektalni pregled (sum, da gre za raka prostate), zvišan PSA, neuspešno zdravljenje z zdravili, več kot 200-mililitrski zastanek seča po odvajanju, zapora seča, hematurija, kamni v sečnem mehurju, divertikli, ponavljajoče se okužbe sečil in pešanje ledvičnega delovanja zaradi obstrukcije.

Pri lajšanju simptomov lahko bolnikom svetujemo spremembo življenjskega sloga ali pa jim pomagamo z zdravili ali kirurško. Specialist družinske medicine ali urolog pregleda izvide in oceni, ali je potrebno zdravljenje. V začetni fazi poskušamo simptome omiliti brez zdravil, z natančnimi navodili za spremembo življenjskega sloga. Če to ne pomaga, predpišemo zdravila. Na voljo imamo več učinkovitih zdravil, ki delujejo na različnih prijemališčih in jih lahko uporabljamo v različnih kombinacijah. Če ne učinkujejo, je potrebna operacija. Z različnimi kirurškimi tehnikami razštgabelairimo sečno cev v predelu prostate in tako omogočimo boljši pretok seča. Z zdravljenjem želimo izboljšati SSS in kakovost življenja ter zmanjšati tveganje za poslabšanje bolezni in zaplete (akutna zapora uriniranja, operacija).