Pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja kronične venske bolezni

IZVLEČEK

Kronična venska bolezen je napredujoča bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar močno vpliva na njegovo kakovost. Zaradi počasnega poteka in dobrega prenašanja simptomov veliko bolnikov pomoč poišče šele v poznih stadijih bolezni.

Glede na patofiziološki proces je bolezen smiselno zgodaj odkriti in zdraviti. S tem olajšamo simptome, upočasnimo napredovanje in preprečimo pozne stadije bolezni in njene zaplete. Zdravljenje je usmerjeno predvsem v zmanjševanje venske hipertenzije in vnetja.

UVOD

Kronična venska bolezen (KVB) je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, ki večinoma prizadene odraslo populacijo v razvitem svetu. Najpomembnejši dejavniki tveganja so starost, spol, debelost in družinska obremenjenost. (1, 2)

Ima sedem kliničnih stadijev: C0s (ni kliničnih znakov, prisotni pa so simptomi), C1 (teleangiektazije in retikularne vene), C2 (varice), C3 (oteklina), C4 (kožne spremembe – hipostatični dermatitis, hiperpigmentacija, lipodermatoskleroza in bela atrofija), C5 (zaceljena razjeda) in C6 (aktivna razjeda). Stadije C3 do C6 opredeljujemo kot kronično vensko popuščanje.

Venska hipertenzija in vnetje v venski steni

Pri povprečno visoki osebi je venski tlak v gležnju v stoječem položaju približno 90 mm Hg, pri hoji pa se normalno zniža pod 30 mm Hg. Pri KVB tlak zaradi insuficientnih venskih zaklopk in povratnega toka krvi (refluksa) med hojo ostaja visok (nad 40 mm Hg), kar imenujemo venska hipertenzija. Na povratni tok venske krvi poleg zaklopk vplivajo tudi venski tonus, delovanje periferne mišične in stopalne črpalke ter delovanje srca.